Splošna plovba d.o.o.
Na širnih oceanih in v lokalnem časniku
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 08. 01. 2011 Stran: 6
Egon Bandelj, prvi človek Splošne plovbe Če poslanci pred petnajstimi leti ne bi sprejeli zakona o prevzemu dolgov Splošne plovbe Portorož, tega intervjuja ne bi bilo. Slovenija bi že zdavnaj ostala brez svojega ladjarja, njegove dolgove (več kot sto milijonov dolarjev) pa bi morala v vsakem primeru poravnati. Toliko let pozneje vemo, daje Splošna plovba večkratno poplačala državi tedanji prevzem dolga in da zdaj sodi med najuspešnejša slovenska podjetja.
Uspešnost ladjarjev je dokaj relativna zadeva, podobna hoji po skrajnem robu racionalnega. Če vprašate Egona Bandlja, edinega člana uprave, bivšega pomorca, vam popolnega odgovora na vprašanje, kje je skrivnost njihovega uspeha, ne bo mogel dati.
»Najbolj zaslužne so razmere na svetovnem pomorskem trgu, ki so v resnici ena velika ladjarska borza. Nihče ne zna zanesljivo napovedati, kaj se bo zgodilo čez šest mesecev, denimo.« Še bolj skrivnostno se zdi vprašanje, zakaj so pri Splošni plovbi naredili odmik od dolgoletne prakse in se odločili za časopisno-založniško dejavnost. Niti v teoriji ni možnosti, da bi s tem razpršili svoja precejšnja poslovna tveganja.
Zakaj ste se odločili za prevladujoče lastništvo v Primorskih novicah?
Glede na dobre rezultate poslovanja smo si lahko privoščili, da ponudimo temu časopisu stabilnost in da ostane primorski. Saj so bile Primorske novice že doslej primorske ... So bile, ampak želimo, da ostanejo še naprej.
Je bila kakšna možnost, da ne bi bile?
Ne vem. So pa prejšnji lastniki večinoma v finančnih težavah. Saj to ni vaša osnovna dejavnost. Zato marsikoga zanima, zakaj se spuščate v ta posel. Tudi večina dosedanjih lastnikov, teh, ki so nam prodali deleže, se je ukvarjala z drugo dejavnostjo. Nekateri lastniki, na primer Dnevnik, bi lahko bili v navzkrižju interesov. Že, ampak vi se doslej niste veliko ukvarjali z drugimi dejavnostmi.
V čem je sprememba?
V preteklosti nismo imeli takšnih finančnih možnosti. Nekateri primerjajo to potezo s tistim, kar je počela Pivovarna Laško z Večerom in Delom in jima na koncu povzročila veliko preglavic. Zgodba Večera in Dela se v primeru Primorskih novic ne more ponoviti. Nas ne zanimajo deleži ne Dnevnika, ne Dela, ne Večera. Razumem.
Ampak kako aktivni lastnik boste pri Primorskih novicah?
Primorske novice so naša dolgoročna naložba. Vsaj do tedaj, ko bomo uspešno poslovali, kar pa je odvisno od svetovnega pomorskega trga. Glede Šrotove poteze pri časopisih pa naslednje: verjetno je Šrotova ekipa vedela, kaj želi doseči, ampak je prehitro zašla v težave zaradi menedžerskih odkupov. Splošni plovbi pravzaprav nI potrebna boljša podoba v Sloveniji, ker sploh niste odvisni od slovenskega trga. Časopisno založništvo pa tudi ni kdo ve kako donosna dejavnost ...
Bajuk je vsaj dvakrat kršil ustavo
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Brajer Ciril Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 31. 10. 2010 Stran: 4
FORMULA PRI PRODAJI SPLOŠNE PLOVBE JE BILA »XY NAPREJ, IN TO ČIM PREJ«
Mislim, daje pametno, da smo tiho, je rekel takratni minister za finance -Državo so prikrajšali za najmanj 50 milijonov dolarjev -Tožilstvo razpolaga z dokumentacijo že od leta 2007, a se ne zgodi nič.
»Zadeva, o kateri sprašujete, je v predkazenskem postopku, zato vam več informacij ne moremo posredovati. S spoštovanjem, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.« Odgovor smo dobili, ko smo vrtali z vprašanji o okoliščinah prodaje Splošne plovbe, edinega slovenskega ladjarja, v času vlade Janeza Janše. Kriminalistična policija je obravnavala že več sumov kaznivih dejanj, tožilcem je posredovala dve poročili. V predkazenskem postopku na podlagi letošnje prijave še vedno preverja sume kaznivih dejanj gospodarskega kriminala.
Nočne more
Direktor Mercate Marko Mencin nas sprejme s kupom sedmih debelih knjig pred seboj. Vsaka je kazenska ovadba z obsežno dokumentacijo in dokazi. Pa se nasmeje: »Za koliko milijonov tožb bomo tokrat pridelali? Krivci so hudo živčni! Dvakrat so mi poskušali vlomiti v hišo. Na srečo jim ni uspelo. Nevarno je, ker poznam podrobnosti in razumem celotno ozadje prodaje, zato lahko povezujem na prvi pogled nepovezano vrsto dogodkov, ki šele skupaj kažejo celotno in resnično sliko.«
Kako ste prišli do magnetograma pogovora na vladi, ki naj bi bil za Andreja Bajuka in Janeza Janšo posebej obremenilen?
»Na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, ko smo nenapovedano izkoristili pravico, da pogledamo v tožilski spis glede ovadbe, ki jo je tožilstvo v zelo čudnih okoliščinah ovrglo. Pregon smo morali prevzeti sami kot oškodovanci. Nekatere druge pomembne listine, ki jih takrat nismo kopirali, so kasneje izginile iz tožilskega spisa. Zaradi tega smo tudi urgirali na višje državno tožilstvo, ki pa se seveda spreneveda. Ko smo že imeli magnetogram, smo ga zahtevali tudi od vlade in kasneje od nje še umik stopnje tajnosti. Vlada je obe moji zahtevi zavrnila, državno pravobranilstvo pa je sporočilo, da bo zoper mene zaradi izdaje poslovne skrivnosti vložilo kazensko ovadbo.«
Le zakaj, za vraga, ta vlada tako trmasto skriva grehe prejšnje?
Srečko Prijatelj piše knjigo
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 04. 10. 2010 Stran: 3
Poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki je bil prejšnji teden obsojen na pet let in dva meseca zaporne kazni, med drugim zaradi izsiljevanja, meni, da je sojenje na sodišču v Kopru potekalo zgolj formalno, "z jasno izdelanim scenarijem".
Izrek kazni ni podkrepljen s stvarnimi dokazi, je zapisal v sporočilu za javnost. Kot navaja, dokazi, ki jih je policija "nezakonito zbrala z izzvanim kriminalnim dejanjem", ko je k temu dejanju napeljala podjetnika Marjana Mikuža in ga prisilila k predaji denarja v gostilni, niso izločeni iz spisa. Na ta način namreč ne bi bilo možno izpeljati sojenja, meni.
Sojenje je po njegovih navedbah potekalo "v stilu povojnih sojenj, ko ni bilo možnosti navesti resničnih dejstev". "V mojem sodnem primeru je nerazumljivo tudi to, da me toži ista tožilka, ki je gladko zavrnila mojo kazensko ovadbo in kazensko ovadbo malih delničarjev za oškodovanje družbenega premoženja v Splošni plovbi," ocenjuje. Kot navaja, zdaj piše knjigo, v kateri bodo "tudi druga dejstva o zakulisju intimnih in podkupljenih poslovnih povezav ter vpletenosti sodišča v korupcijo in klientelizem".
Računsko sodišče odkrilo številne nepravilnosti pri prodaji Slošne plovbe - Svet na Kanalu A
Medij: Kanal A Avtorji: Marko Milenkovič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Svet na kanalu A Datum: 31. 08. 2010 Stran: 18.00
S prodajo skoraj 30 odstotkov Splošne plovbe, s katero je leta 2007 edini slovenski ladjar končal v nemških rokah, se bo poslej ukvarjalo tožilstvo, je danes objavil predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes. Za ogled posnetka pritisni TUKAJ.
Za magnetogram posnetka pritisni TUKAJ.
Ta je z revizijo ugotovil cel kup nepravilnosti, zaradi katerih sta paradržavna SOD in KAD pri prodaji iztržila bistveno manj, kot pa bi lahko. Pri vsem skupaj pa naj bi šlo za sume resnih kaznivih dejanj, zaradi česar je Šoltes ugotovitve že predal vrhovnemu državnemu tožilstvu. A samo revizijsko poročilo je v veliki meri še vedno tajno, saj so vlada in paradržavna sklada KAD in SOD v večini postopkov v zvezi s prodajo nadeli oznako tajno. Sume zlorabe uradnega položaja je pri prodaji splošne plovbe odkril tudi Drago Kos, šef protikorupcijske komisije in postopek že konec lanskega leta predal policiji.
Država, oziroma bivša Janševa vlada naj bi Splošno plovba pod pretvezo prodala v naprej izbranemu kupcu, nemškemu ladjarju Döhlleju. Ta načrt prodaje pa naj bi skoval tedanji finančni minister Andrej Bajuk, pri tem pa naj bi ga vlada podprla, to pa naj bi razkrival magnetogram takratne seje vlade, ki pa ga sedanja Pahorjeva vlada še vedno noče razkriti, Marko Milenkovič.... Za magnetogram posnetka pritisni TUKAJ.
Računsko sodišče potrdilo sume o netransparentni prodaji Splošne plovbe, ki jo vodi Egon Bandelj
Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 01. 09. 2010 Stran: 22
Ljubljana - Revizijsko poročilo računskega sodišča o prodaji Splošne plovbe je potrdilo sume, da je bil državni delež v tej družbi leta 2007 prodan netransparentno in da so bili pri tem celo kršeni zakoni. Zato je vrhovno državno tožilstvo že zaprosilo računsko sodišče za revizijsko poročilo o ravnanjih takratne vlade Janeza Janše, finančnega ministrstva v času Andreja Bajuka, Kapitalske družbe (Kad) pod vodstvom Tomaža Toplaka in Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Marka Pogačnika pri omenjeni prodaji.
Računsko sodišče je potrdilo sume, da je bila Splošna plovba prodana netransparentno. Poročilo izpostavlja enega ključnih dokumentov v tej reviziji, to je magnetogram seje vlade iz junija 2006, ki naj bi bil kronski dokaz tega, da je bila prodaja na političnem vrhu dogovorjena že slabo leto prej.
Pospeške prodaji naj bi dajal finančni minister Andrej Bajuk, izpeljala pa sta jo Marko Pogačnik (levo) in Tomaž Toplak (desno). (Foto: Luka Cjuha /dokumentacija Dnevnika) S sporno prodajo se je ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije. "Pri postopkih prenosa lastništva Splošne plovbe na Sod smo ugotovili razloge za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic posameznih članov vlade. Primer smo policiji odstopili junija 2007, na informacijo policije, da suma ni uspela potrditi, pa smo jim zadevo, podkrepljeno z dodatnimi ugotovitvami in dokumentacijo, ponovno odstopili oktobra 2009. Za zdaj od policije še nismo prejeli obvestila o ukrepih," je včeraj za Dnevnik pojasnila Barbara Fürst iz protikorupcijske komisije. Poročilo med drugim omenja enega od ključnih dokumentov v tej reviziji, to je magnetogram seje vlade iz junija 2006.
Dnevnik je že maja letos opozoril na vsebino tega magnetograma, ki je takrat nosil še oznako zaupnosti in ki naj bi bil kronski dokaz tega, da je bila prodaja skoraj 30-odstotnega deleža v Splošni plovbi na najvišjem političnem vrhu dogovorjena že slabo leto pred prodajo, in sicer s ciljem prodaje Splošne plovbe izbrancu, nemškemu ladjarju Petru Döhleju.
Poslanec ostaja v priporu
Medij: Primorske novice Avtorji: Sijan Pretnar Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Oglas Datum: 24. 05. 2010 Stran: 13
Srečko Prijatelj je konec tedna poslal medijem še eno pismo o svoji resnici
Senat koprskega okrožnega sodišča je za Srečka Prijatelja po vložitvi obtožbe znova podaljšal pripor. Tudi na ta sklep se bosta odvetnika pritožila.
KOPER Po tem, ko je minuli četrtek koprsko okrožno državno tožilstvo na koprsko sodišče vložilo obtožbo zoper poslanca SNS Srečka Prijatelja in zanj predlagalo podaljšanje pripora, je izvenrazpravni senat o tem tudi že odločal.
Kot smo izvedeli, so okrožni sodniki sledili predlogu tožilstva in Prijatelju pripor podaljšali.
Tožilstvo, kot smo že poročali, Prijatelju v obtožbi očita nadaljevano kaznivo dejanje izsiljevanja (nanaša se na izsiljevanje novogoriškega podjetnika Marjana Mikuža in divaškega župana Matije Potokarja), nadaljevano kaznivo dejanje samovoljnosti (v primeru štajerskega podjetnika in direktorice televizijske postaje Vitel) ter nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ali eksplozivi.
Odvetnik Dejan Markovič, ki s Silvanom Jakinom skrbi za Prijateljevo obrambo, je že napovedal, da bodo po posvetu z njunim klientom vložili ugovor na obtožbo, pritožili pa se bodo tudi na najnovejši sklep koprskega okrožnega sodišča o podaljšanju pripora. Kot je znano, je Prijatelj v priporu že od 13. marca, in sicer zaradi ponovitvene nevarnosti.
"Nezakonito priprt"
Računsko sodišče: prodaja Splošne plovbe je bila netransparentna
Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 05. 2010
LJUBLJANA - Računsko sodišče je v osnutku revizijskega poročila o prodaji 30-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe ugotovilo, da si Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) pri prodaji nista prizadevali za cilj maksimiziranja vrednosti, smo izvedeli iz neuradnih virov.
To očitno pomeni, da bi paradržavna sklada od prodaje Splošne plovbe nemškemu podjetju Döhle lahko iztržila višjo kupnino, kot sta jo; namreč 55,5 milijona evrov. Od tega zneska je Sod prejel 53,6 milijona evrov, Kad, ki je prodajal približno enoodstotni družbeniški delež, pa 1,9 milijona evrov. Z osnutkom poročila se je vlada že seznanila.
Po naših informacijah na računskem sodišču ocenjujejo, da Sod in Kad - čeprav je končna prodajna cena 30-odsotnega lastniškega deleža Splošne plovbe za okoli 50 odstotkov presegala prvotne ponudbe - nista ravnala smotrno in si nista zastavila cilja maksimiziranja prodajne vrednosti. Zadnja ocena vrednosti, s katero sta razpolagala Sod in Kad, se je nanašala na 31. december 2005, čeprav sta naložbo prodajala kar leto in pol kasneje. Hkrati računsko sodišče opozarja, da prodaja Splošne plovbe ni potekala pregledno, tako da bi bili vsi potencialni kupci v vseh fazah prodaje enakomerno obveščeni. To je onemogočilo večjo konkurenco med njimi. Pri tem je smiselno poudariti pomembno dejstvo, in sicer da potencialni kupci sploh niso smeli izvesti skrbnega pregleda družbe.
