Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 7
NLB, NKBM in Abanka so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato državljani pričakujejo podatke, kako varčne so njihove uprave
Neslaven umik delnic NKBM iz prve (prestižne) kotacije na Ljubljanski borzi se je zgodil dva dni potem, ko je 18. decembra 2013 država banko dokapitalizirala z 870 milijoni evrov. Delničarji in lastniki njenih obveznic so bili razlaščeni z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, država pa je vpisala in vplačala deset milijonov novih delnic in s tem postala edina lastnica banke. Nove delnice seveda ne kotirajo na borzi.
Tako se je končalo razpršeno lastništvo edine delniške družbe na Slovenskem, ki je imela od leta 2007 dalje okoli 100.000 malih delničarjev, nazadnje jih je bilo približno 97.000, ki so izgubili 151,35 milijona evrov prvotnega vložka ali še več (povprečno 1500 evrov na delničarja), saj so mnogi sodelovali še pri dokapitalizacijah banke v letih 2008 in 2011. Pa je bilo novembra 2007 med ljudmi celo tako veliko navdušenje nad delnicami NKBM, da so vanjo želeli vložiti 750 milijonov evrov. Država jim je takrat omogočila pridobitev "le" 24-odstotnega deleža banke in jim preostanek denarja vrnila. Ogorčeni nekdanji delničarji v okviru svojih združenj zdaj iščejo pravne poti, da bi iztožili odškodnino, razlaščeni imetniki obveznic pa so vložili zahteve za ustavno presojo spremembe Zakona o bančništvu.
Manj ljudsko boleča je bila razlastitev v NLB (nazadnje je imela okoli 1900 delničarjev) in v Abanki, kjer je bilo malih delničarjev v primerjavi z NKBM zgolj za vzorec. Vse tri banke, ki so bile dokapitalizirane istega dne, so zdaj v popolni državni lasti, zato davkoplačevalci pričakujejo podatke, kako varčno gospodarijo uprave bank. Ali štedijo pri reprezentanci, sponzorstvu, službenih avtomobilih ... Porajajo se namreč vprašanja, koliko je v pravkar dokapitaliziranih bankah (ki poslujejo z izgubo) moralno še naprej vztrajati pri običajni poslovni praksi.
Nič zabav za zaposlene
Za prednovoletno srečanje s poslovnimi partnerji naj bi na primer uprava NKBM, ki jo vodi Aleš Hauc, v SNG Maribor odštela okoli 50.000 evrov. Ali je to res, v banki niso odgovorili, kakor tudi nič glede stroškov uporabe službenega avtomobila predsednika uprave. Njihov odgovor je splošen: "V Novi KBM odgovorno uresničujemo ukrepe prestrukturiranja banke v bolj učinkovito in uspešno finančno institucijo. Dokapitalizacija predstavlja dodatno zavezo, da bomo z ukrepi, usmerjeni v povečevanje prihodkov in zniževanje stroškov, odločno nadaljevali tudi v prihodnosti. Med drugimi aktivnostmi že od jeseni 2012 poteka program zniževanja stroškov na vseh področjih poslovanja banke. Banka se je v zadnjih dveh letih odpovedala prednovoletnim srečanjem za zaposlene in letos namesto treh regionalnih ohranila le eno prednovoletno srečanje s poslovnimi partnerji, pri čemer je v primerjavi s preteklimi leti znižala stroške organizacije. Prav tako so se že s prihodom nove uprave v 2012 znižale plače vseh delavcev banke z individualno pogodbo. Z novo organiziranostjo oktobra 2013 se je za tretjino znižalo število delavcev z individualnimi pogodbami, zmanjšane so bile njihove bonitete in druge ugodnosti. Predsednik uprave Aleš Hauc za službeno-zasebne poti uporablja audi A6 letnik 2007. Tega je uporabljal na prejšnjem delovnem mestu kot generalni direktor Pošte Slovenije in ga je Nova KBM ob nastopu njegove funkcije aprila 2012 po opravljeni strokovni cenitvi odkupila od avtohiše."
Iz poslovnega poročila banke za leto 2012 izhaja, da so bili bruto prejemki dvočlanske uprave (Aleš Hauc za 8 mesecev - začetek mandata konec aprila 2012 - in Igor Žibrik za 4 mesece) 258.000 evrov. Po podatkih v poslovnem poročilu NLB je Janko Medja na čelu NLB (nastop mandata 2. oktobra 2012) v treh mesecih zaslužil 32.457 evrov bruto, član uprave Blaž Brodnjak (začetek mandata 1. december 2012) pa 10.896 evrov bruto.
Poslovna srečanja ostajajo
V strokovnih službah NLB so povedali, da se je banka prednovoletnim srečanjem s poslovnimi partnerji odpovedala. "Je pa banka na pobudo komitentov nadaljevala finančna poslovna srečanja, na katerih so člani uprave udeležencem predstavili aktualne razmere na bančnem finančnem področju in aktivnosti, ki potekajo v banki s ciljem preobraziti banko v konkurenčno, dobičkonosno, stabilno in neodvisno. Zadnje takšno srečanje je bilo namenjeno strankam vzhodnoslovenske regije," so zapisali v službi za korporativno komuniciranje NLB. Glede službenega avtomobila predsednika uprave Janka Medje je bilo lani veliko medijskega prahu, zato ga je spomladi 2013 vrnil in "od takrat naprej službenega vozila za lastne potrebe nima, drugi člani uprave pa uporabljajo službene avtomobile v skladu z individualnimi pogodbami o zaposlitvi". V Abanki menijo, da je "tradicionalni novoletni sprejem za poslovne partnerje oblika osebnega poslovnega odnosa in komuniciranja s strankami banke ter priložnost, da se stranke srečajo s predstavniki Abanke in z drugimi poslovnimi strankami. Namen srečanja je predstavitev strokovne teme ter poglabljanje in utrjevanje poslovnih odnosov, zato sprejem ocenjujemo kot primerno obliko poslovnega sodelovanja," so odgovorili v Abanki in dodali, da člana uprave mag. Jože Lenič in Igor Stebernak uporabljata službeno vozilo, ki zagotavlja primerno varnost in sprejemljive stroške uporabe.
Kolikšne plače imajo
Za slovenske razmere visoke plače bančnih menedžerjev, službeni avtomobili in menedžerske bonitete so in so bile predmet negodovanja. Dokler so banke poslovale z visokimi dobički in so bili njihovi menedžerji nagrajeni z določenim deležem, ki so ga ugotavljale zgolj empirične raziskave Združenja Manager in Združenja nadzornih svetov, saj so njihove individualne pogodbe za javnost tajne, je negodovanje med ljudmi zgolj tlelo. Omenjena raziskava je pokazala, da je znašal v letu 2012 povprečni skupni bruto prejemek članov uprav (v povprečju so bile 2,7-članske) v 36 družbah, ki so bile vključene v raziskavo, med njimi pa samo NKBM, Abanka in Probanka, nekaj manj kot 470.000 evrov, neto pa 227.000 evrov. Med desetimi družbami z najvišjimi prejemki uprav je bila na prvem mestu Krka z 2,3 milijona evrov bruto letno, na petem mestu pa je bila Probanka s tričlansko upravo in 866.000 evri bruto prejemkov. Prejemki članov uprav so sestavljeni iz fiksnega dela (80 odstotkov), variabilnega (12 odstotkov) in drugih prejemkov (bonitete, odpravnine - 8 odstotkov). Pregled letnih poročil NLB, NKBM in Abanke za leto 2012 pokaže, da so člani uprav presegali 130.000 evrov bruto letne plače.