Vzajemna

Za ogled prispevka iz Odmevov TV Slovenije z dne 12.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Pogovor v oddaji ODMEVI na TV SLO 1 z dne 12.02.2025 novinarke Tanja Starič in Rajka Stanković – predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: predsednik Društva MDS).

TANJA STARIČ: No in naš gost je predsednik Društva malih delničarjev, Rajko Stankovič. Dober večer.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dober večer.

TANJA STARIČ: No nekaj praktičnih nasvetov smo sicer slišali tudi v prispevku, ampak kljub temu ne veliko dvomov je, ljudje ne vedo kaj naj naredijo, kaj jim svetujete?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Jaz mislim, da je treba biti tukaj predvsem zelo praktičen. Tako je, tisti ljudje, ki ne nameravajo trgovati, nimajo trgovalnega računa in imajo pod 120, takim ljudem svetujemo, da vzamejo denarna sredstva. Tisti ljudje…

TANJA STARIČ: Ja če je 50 evrov stroški odpiranja računa verjetno računica ne kaže drugače ne.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Seveda. Drugi ljudje, ki pa morda trgovalni račun imajo že za druge delnice, takim svetujemo, da to prevzamejo takoj in bom rekel tudi prenesejo na svoj trgovalni račun. Tu se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kako je s tujimi ponudniki, v Sloveniji so štirje, nekateri trgujejo v tujini, tukaj se morajo oni pozanimati pri svojemu ponudniku ali bo sprejel te delnice ali ne. Zdaj pa tisti, ki pa morda so na meji, pa bi vseeno želeli, bom rekel te delnice morda prevzeti, pa jim svetujem, da počakajo, se pravi delnice bodo…

TANJA STARIČ: Počakajo koliko časa recimo?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dve leti imajo časa po zakonu, vendar delnice naj bi bile, če bo vse po planu izdane konec leta, torej se bo trgovanje začela že v letu 2026 in trend bo pokazal, ali bodo ta delnica rasla ali ne. In takrat se lahko odločijo, da se, da morda prevzamejo, odprejo trgovalni račun in potem pod ugodnimi pogoji to prodajo. Verjamem pa, da bodo ponudniki storitev, se pravi to imamo štiri ponudnike v Sloveniji, morali razmisliti, da bi ponudili nek komercialni popust. Ne nazadnje to so potencialne stranke.

TANJA STARIČ: Se pravi, da bi ljudje lažje odpirali račune, cenejše predvsem.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako, cenejše seveda, seveda. Tukaj, tukaj menim, da bodo te družbe lahko razmislila. Ne nazadnje je to potencial 400 tisoč ljudi, ne, 400 tisoč ljudi, ki jim odpreš trgovalni račun, jim lahko tudi kakšno drugo storitev ponudiš. In to je, bom rekel, že iz tega vidika pričakujejo pri taki masi, da se bodo vsaj nekateri izmed teh ponudnikov odločili, da bodo te stroške, ki so zdaj segaj do 50 evrov bistveno spustili.

TANJA STARIČ: No dilem je kar nekaj. Slišali smo pripombe, da je zakon preveč napisan v prid nekim finančnim družbam ne, ker vemo, da pri nas trgovanje ni ravno živahno z delnicami ne, državljani raje nosijo na banko svoje prihranke, ne kupujejo delnice. Ali je tukaj način, je to način, da bi spodbudil to neko trgovanje? Je to neka, neka metoda, glede na to, da imamo zelo slabe izkušnje, nekaj smo slišali tudi v prispevku, iz preteklih let.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja, glejte, sigurno bom rekel cmok v grlu ostane da izbrisi tudi po 11. letih še niso rešeni, a ne. Po drugi strani pa bom rekel, nekdo da bi samo trgoval z delnicami Vzajemne, brez da bi v svoj portfelj sprejel tudi druge delnice ekonomske računice tukaj ni a ne. Torej ti individualni računi, ki bodo odprti.

TANJA STARIČ: Mhm. Da bi samo za delnice Vzajemne.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja je nesmiselno, ker to je nekaj sto evrov, bom rekel neka povprečna vrednost je med 150 in 200 evri, se pravi s 150 do 200 evrov, 150 do 200 delnic je stroškov preveč.

TANJA STARIČ: Pa kaj, da potem kar pusti delnico, ker vemo, da bo država potem prevzela to kar bo ostalo ne?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Zdaj zdaj jaz mislim da, jaz mislim, da ni, naj počakajo ljudje da vidi, ali bo cena zrasla. Jaz mislim, da bo zrasla, ker definitivno ko bo enkrat na trgu, bodo morda tudi prišli na ogled kakšni kupci, a ne, in takrat, če pridejo kupci je naravno da delnica raste, tako da pustimo času čas. In bomo videli kaj je najbolje.

TANJA STARIČ: Mhm. Se pravi nekaj potrpljenja, pa nič še dokončnih odgovorov ta hip ne?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako.

TANJA STARIČ: Najlepša hvala za obisk v našem studiu in za vsa pojasnila.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Prosim. Hvala lepa.

TANJA STARIČ: Lahko noč.

Ste med tistimi, ki bodo ob preoblikovanju Vzajemne postali delničarji? Kar 412 tisoč upravičencev ne bo imelo izbire, prejeli bodo delnice. Kaj pa preostalih 419 tisoč zavarovancev, ki bodo lahko izbirali med delnicami in denarjem? Vse to odpira pomembna vprašanja. Kaj pomeni metoda "en evro, ena delnica" in ali je delnice sploh vredno obdržati? Vzajemna bo na borzi zaživela šele spomladi 2026, ključne odločitve pa morate sprejeti že zdaj.

Ljubljanja, 27.01.2025

Za ogled TV prispevka novinarja Denisa Malačiča iz Sveta na Kanalu A dne 27.01.2025 ob 18.00 uri pritisnite TUKAJ.

Najvišji delež znaša 522 evrov. Do 120 evrov, boste lahko izbirali med delnicami ali denarjem. Če bo presegel 120 evrov, izbire ne bo. Prejeli boste delnice.

Med potencialnimi bodočimi delničarji pa je več vprašanj kot odgovorov. "Kdaj točno bo delnica začela kotirati, kaj moram narediti potem, ko dobim obvestilo, da delnica kotira? Ali sem dolžen to delnico hraniti, kakšen je davčni vidik tega in še kakšno drugo vprašanje se pojavlja," jih je nekaj naštel predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Vprašanje je tudi, koliko delnic, katerih emisijska vrednost bo en evro, bo sploh izdanih, koliko osnovnega kapitala bo Vzajemna sploh imela in kakšni bodo s tem povezani stroški, saj lahko ti v dveh, treh letih enostavno presežejo znesek investicije.

"Mi moramo stroške trgovalnega računa, odpiranja, vodenja, plačevati sproti in to lahko takoj nanese 60, 70, 80 evrov. In če dobimo delnic za 100, 120 evrov, morda ob tem, ko jih bomo prodali, sploh ne bomo iztržili teh 80 evrov nazaj," pravi Vezovišek.

"Hkrati pa je zelo nejasen poslovni načrt Vzajemne, nekako je bilo zaznati na tej predstavitvi, da dobiček iz poslovanja pričakuje šele v dveh, treh letih, kar pomeni, da tri leta moraš ti financirati svojo delnico, nimaš nič od tega in potencialno dividendo lahko dobiš šele čez tri leta," pa k temu dodaja Stanković. 

Zato Vezovišek: "Naš nasvet je zelo enostaven. Če lahko izbirate, vzemite denar. Če ne morete zbirati in dobite delnice pa z vpisom oziroma s prevzemom delnic počakajte. Imate namreč dve leti časa, da se odločite ali jih boste prevzeli ali ne."

V tem času bodo delnice Vzajemne začele kotirati na ljubljanski borzi, takrat pa se bo šele videlo, kakšna bo njihova cena, pa tudi njihova likvidnost.  

Za pregled celotnega članka s spletne strani 24ur pritisnite TUKAJ.

Medij: Delavska enotnost Avtorji: F. K. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 04. 2015 Stran: 5

Zlasti sindikati so na 264. seji ekonomsko-socialnega sveta prejšnji petek dali kar veliko pripomb na strategijo upravljanja državnih naložb, delodajalci so bili z njo veliko bolj zadovoljni. Po besedah državnega sekretarja Metoda Dragonje bo vlada nekaj smiselnih in konstruktivnih pripomb vgradila v strategijo, prodajnih postopkov pa ne bo ustavila.

Prav ustavitev prodaje in rdečo luč za prodajo infrastrukturnih družb (Luke Koper, Slovenskih železnic, Pošte Slovenije, Zavarovalnice Triglav ...) je med drugim zahtevala ZSSS, ki je nadaljevanje prodaje pogojevala s predhodnim sprejetjem strategije. Za delodajalsko stran je po besedah Gorana Novkoviča strategija premalo privatizacijsko naravnana. Delodajalci tudi menijo, da bi bilo pred sprejetjem strategije dobro pogledati mednarodne podatke donosnosti za posamezne panoge. Davkoplačevalcem bi morali naliti tudi več čistega vina.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 04. 2015 Stran: 7

V nekaj tednih bo znano, kdo se bo potegoval za članstvo v skupščini Vzajemne in krojil njeno usodo. Pričakuje se, da bodo zastopniki, zbrani okoli Štajerske gospodarske zbornice, še utrdili prevlado.

Čez 14 dni naj bi bilo znano, kdo so kandidati za zasedbo tretjine izpraznjenih mest v skupščini Vzajemne, ki med drugim odloča o imenovanju nadzornega sveta.

V začetku tedna je namreč potekel kratek rok za oddajo kandidature na volitvah, ki bodo 15. junija. Koliko zavarovancev Vzajemne se poteguje za eno od 15 praznih mest v 45-članski skupščini, ki naj bi zastopala interese več kot 800.000 zavarovancev, za zdaj ne vedo niti v Vzajemni. Šele jutri bo volilna komisija pregledala prispele vloge in ocenjevala njihovo (ne)popolnost. Po besedah predsednice komisije Mojce Cvetko bo 16. aprila znano, čigava imena bodo uvrstili na glasovnice, 22. aprila pa bo oblikovan dokončni seznam, o katerem bo glasovala skupščina.

Volilni sistem služi interesom lobijev 

Medij: Večer Avtorji: Stepišnik Matija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 08. 2013 Stran: 6

Sodišče: Jaklič in Henigman sta pri projektu Drugo mnenje oškodovala Vzajemno za 360 tisoč evrov. Nekdanji šef Vzajemne: Pritožil se bom, nič ni slučajno!

Zavarovalnica Vzajemna naj bi bila na okrožnem sodišču v Ljubljani uspela z odškodninsko tožbo zoper nekdanja člana tamkajšnje uprave Marka Jakliča in Franca Henigmana zaradi odškodovanja družbe. Vrniti morata 360 tisoč evrov. Sodba še ni pravnomočna, neuradne informacije o tem pa je prvi objavil portal Siol.

Jaklič in Henigman naj bi ta denar pri projektu Drugo mnenje neutemeljeno izplačala podjetju Maat v lasti srčnega kirurga Boruta Geršaka in Vladimirja Smrkolja. Maat naj bi bil v enem letu pripravil znatno manj drugih mnenj, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, njegovo podjetje pa je od Vzajemne vseeno prejelo plačilo, ki je število opravljenih storitev precej presegalo. Plačila je Vzajemna nadaljevala celotno leto 2006, čeprav je glavna nevarnost, da zavarovanci prestopijo k drugim zavarovalnicam, minila že v začetku leta 2006. S tem naj bi bila tedanja člana uprave oškodovala Vzajemno in sta kršila zakon o gospodarskih družbah, naj bi bilo odločilo sodišče. Presodilo je, da plačevanje računov, ki večkrat presegajo vrednost danih storitev, ne ustreza ravnanju v dobro družbe in pravilom poslovodne stroke, ki zahteva ohranitev vrednosti premoženja. Jaklič je v odzivu na sodbo ogorčen in napoveduje pritožbo. Obrazložitve še ne pozna, ker je v tujini, njegov odvetnik pa na dopustu. Pravi, da tega področja v upravi sploh ni pokrival in v to ni bil operativno vpet, je pa prepričan, da je bil projekt Drugo mnenje zelo pomemben pri ohranjanju portfelja zavarovalnice. Druge zavarovalnice ga ponujajo še danes, meni. Sodišče v tej točki opozarja, da sta bila za izvajanje in nadzor odgovorna oba s Henigmanom, tudi pogodbo z Maatom sta sklenila skupaj. "Ni naključij. Vse, kar se je zgodilo v zadnjih dneh, ni slučajno," še pravi Jaklič.

Medij: Dnevnik Avtorji: Podgornik Aleksandra Teme: Mali delničarji Oddaja: Ostalo Datum: 20. 07. 2013 Stran: 13

Odgovor Vzajemno lahko ugrabi samo društvo malih delničarjev

V Dnevniku 4. julija 2013 je novinar Tomaž Modic objavil članek »Ugrabili« zavarovalnico, država gleda stran. V članku novinar svoje navedbe predstavlja kot dejstva, zato navajava dejstva, kijih je novinar spregledal, ne veva, ali namerno ali nenamerno, dejstvo pa je, da nikogar iz kroga, ki ga sam izpostavi kot krog Štajerske gospodarske zbornice, ni nikoli kontaktiral oziroma poskušal pridobiti njegovo mnenje.

1. Oblast v Vzajemni naj bi »zdrknila v roke Štajerske gospodarske zbornice pod vodstvom Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine Ptuj«. To novinar sklepa na osnovi preštevanja, iz katerih krajev oziroma iz katere pokrajine prihajajo članice in člani skupščine Vzajemne. Pri tem napiše, da »so marca letos na podlagi žreba odpoklicali tretjino vseh zastopnikov«, in pri tem pozabi navesti, da gre za z zakonom zapovedan in izpeljan postopek. Ker to pozabi povedati, za nepoučenega bralca to izpade kot dejstvo, daje »odpoklic« rezultat delovanja Štajerske gospodarske zbornice.

2. V nadaljevanju je navedeno, da »njihovi kandidati po ocenah društva malih delničarjev MDS zasedajo že vsaj 23 od 45 stolčkov in imajo s tem na skupščinah zagotovljeno absolutno večino glasov. Interese več kot 800.000 zavarovancev Vzajemne iz celotne Slovenije tako zastopa več kot 30 ljudi, ki prihajajo s širšega območja Štajerske«. Avtor članka, ki sicer enkrat govori o 23, drugič pa o 30 ljudeh, ki prihajajo iz Štajerske, ne pojasni oziroma ne predloži argumentov, ki bi dokazovali, da regionalna pripadnost zastopnikov pomeni prevzem skupščine Vzajemne. Zastopniki so vendar ljudje s svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa odgovornostjo do Vzajemne in niso lutke v nikogaršnjih rokah. Torej ostane popolnoma nepojasnjeno, zakaj bi bili naslovi prebivališč zastopnikov v skupščini Vzajemne sporni. Avtor svoje navedbe podkrepi zgolj z oceno društva malih delničarjev MDS. Bralec tukaj nujno potrebuje pojasnilo, da Vzajemna zdravstvena zavarovalnica sploh nima ne velikih in ne malih delničarjev in da gre za samooklican interes društva malih delničarjev MDS, ki sicer nasprotuje, po njegovem mnenju, organiziranemu interesu štajerskih podjetij v skupščini Vzajemne.

3. Novinar se je odločil, da bo pregledal regionalno pripadnost izvoljenih zastopnic in zastopnikov skupščine Vzajemne, po njegovi oceni naj bi jih preveč prihajalo s širšega območja Štajerske. Po tej ugotovitvi sicer ne pove, zakaj naj bi bili Štajerci tako zelo nezaželeni in škodljivi v predstavnišld skupščini Vzajemne. Sklepamo torej, da je »ugrabitev« logična posledica dejstva, da so štajerska podjetja pozvala zavarovance h kandidaturi in udeležbi na volitvah. Sistem volitev v skupščino Vzajemne namreč ni zasnovan na regionalizmu, ampak na osnovi starostnih razredov zavarovancev, pri čemer je namen nedvoumen: zagotoviti enakomerno zastopanost starostnih skupin oziroma da ne bi interesi ene starostne skupine članov prevladali nad drugo, saj se odnos ljudi do zdravja skozi starost spreminja. Vzajemna svoje člane obravnava enako in vsem daje enako možnost sodelovanja, zato tudi ima sistem elektronskih volitev, da bi k sodelovanju pritegnili kar se da največ članov. Regionalni kriterij ali kriterij zastopanja kakšnih drugih interesov za skupščino Vzajemne pač ni merodajen.

4. V članku je trditev, da Vzajemno »tudi sicer obvladujejo posamezniki okoli finančno izčrpane Perutnine Ptuj in Probanke«. Kakšno naj bi bilo to obvladovanje in kaj imata pri tem Perutnina Ptuj in Probanka, sicer ne izvemo, prav tako ne izvemo, kakšen je vpliv enega ali drugega podjetja na poslovanje in delovanje Vzajemne.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2013 Stran: 8

Čeprav je Štajerska gospodarska zbornica prevzela tudi skupščino Vzajemne, pristojno ministrstvo in regulator zavarovalniškega trga ne razmišljata o ukrepih.

Čeprav se je Vzajemna po štirih letih vrnila na točko, ko jo obvladuje ena od interesnih skupin in so vzvodi tako odločanja kot nadzora v rokah le peščice ljudi, država oziroma regulator tokrat očitno ne namerava ukrepati.

»Agencija se ne opredeljuje do posameznih izvoljenih zastopnikov članov ali o morebitnih interesnih skupinah znotraj zastopnikov članov,« je včeraj za Dnevnik povedala namestnica direktorja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Maja Krumberger. Medtem se na ministrstvu za finance, pristojnem za morebitne popravke zakonodaje, branijo, da je njihova primarna naloga oblikovanje sistemskih rešitev na področju zavarovalništva, da pa v tej zadevi nimajo pristojnosti. »Nadzor je v pristojnosti AZN,« jim vračajo žogico.

Toda rezultati volitev zastopnikov zavarovancev Vzajemne v 45-člansko skupščino so več kot očitni. Po tem, ko so marca letos na podlagi žreba odpoklicali tretjino vseh zastopnikov, je oblast v Vzajemni s torkovim imenovanjem 15 novih zdrknila v roke Štajerske gospodarske zbornice pod vodstvom Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine Ptuj. Tudi sicer jo obvladujejo posamezniki okoli finančno izčrpane Perutnine Ptuj in Probanke. Njihovi kandidati po ocenah društva malih delničarjev MDS zasedajo že vsaj 23 od 45 stolčkov in imajo s tem na skupščinah zagotovljeno absolutno večino glasov. Interese več kot 800.000 zavarovancev Vzajemne iz celotne Slovenije tako zastopa več kot 30 ljudi, ki prihajajo s širšega območja Štajerske.

Medij: Večer Avtorji: I.F. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 07. 2013 Stran: 6

Skupščina zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki šteje 45 članov, je včeraj v skladu z zakonodajo dobila tretjino novih članov. Z imenovanjem 15 novih zastopnikov v skupščini je prenehal mandat njihovim predhodnikom, ki so bili iz skupščine izločeni z žrebom marca letos. Ponovno bodo 15 članov skupščine z žrebom zamenjali leta 2015. Volilna komisija Vzajemne je potrdila 15 novih članov, iz vsakega starostnega razreda po štiri člane. Štirje novoizvoljeni člani skupščine so iz Ptuja, po dva iz Maribora in Slovenske Bistrice.

"Predstavniki Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) so tako dobili še najmanj 11 predstavnikov od 15 voljenih in imajo absolutno večino najmanj 23 od 45 zastopnikov, kar pomeni, da ŠGZ obvladuje Vzajemno. Čeprav smo vsi mislili, da se prevzem Vzajemne s strani ene interesne skupine ne more zgoditi, se je slednje izkazalo za popolnoma zgrešeno in zmotno. Spomnimo se le volitev pred dvemi leti, ko so v skupščino Vzajemne izvolili 18 zastopnikov iz ŠGZ, ki jo vodi Roman Glaser, njegova desna roka pa je sekretarka ŠGZ, sicer tudi predsednica nadzornega sveta (NS) Vzajemne Aleksandra Podgornik. Ob njej v NS sedi tudi Boris Pipan, sicer sorodnik Romana Glaserja, ki je javnosti bolj poznan tudi po uspešnem prevzemu in kasnejši prodaji' Etre 33. Tako se je tudi formalno zaključil prevzem Vzajemne," je v sporočilu za javnost zapisal Rajko Stankovič, predsednik društva MDS.

Medij: Delo Avtorji: Repovž Erika Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 18. 06. 2013 Stran: 3

Skupščina zdravstvene zavarovalnice Potrdili delo uprave in nadzornega sveta - Volitve novih zastopnikov preložili

Ljubljana - Lanski bilančni dobiček iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj bodo razporedili v varnostne rezerve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bilančni dobiček drugih premoženjskih zavarovanj pa v varnostne rezerve drugih premoženjskih zavarovanj, so odločili na skupščini Vzajemne.

Po sklepu zastopnikov naše največje zavarovalnice za prostovoljna zdravstvena zavarovanja bodo bilančni dobiček lanskega leta v višini dobre tri milijone evrov razporedili, in sicer 1,6 milijona evrov v varnostne rezerve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bilančni dobiček drugih premoženjskih zavarovanj iz lanskega leta, ki znaša 1,4 milijona evrov, pa v varnostne rezerve drugih premoženjskih zavarovanj z izjemo dopolnilnega zavarovanja.

Razrešnica za upravo in NS

Skupščina je potrdila tudi delo uprave in nadzornega sveta v lanskem letu in jima podelila razrešnico ter se seznanila z letnim poročilom o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta. Za letošnje poslovno leto so imenovali revizijsko družbo BDO Revizija.