Elektro Ljubljana

Od 08.08. do 23.08.2012 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Elektro Ljubljana, d.d., ki bo potekala 31.08.2012 ob 10.00 uri, na sedežu družbe (sejna soba - I. nadstropje), Slovenska 58, Ljubljana.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Ljubljana pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 07. 2012 Stran: 8

Mah delničarji hočejo iz Elektra Ljubljana Mali delničarji Elektra Ljubljana na čelu s KD Kapitalom so za prihajajočo skupščino predlagali uvrstitev dodatne točke na dnevni red, in sicer s pooblastilom upravi Elektra Ljubljana za odkup lastnih delnicpo ceni, ki znaša najmanj 70 odstotkov knjigovodske. Predlagajo tudi imenovanje svojega nadzornika.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.

V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 06. 2012 Stran: 20

Ljubljana - Potem ko Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pred tednom dni na skupščini Zavarovalnice Triglav kljub domnevno drugačnemu naročilu vlade ni zahtevala zamenjave vseh članov nadzornega sveta, je vladi včeraj preprečila tudi kadrovski naskok na Elektro Celje.

Po naših informacijah je namreč vlada tik pred skupščino Elektra Celje AUKN poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda s predčasnim odpoklicem dveh dosedanjih članov nadzornega sveta: Draga Stefeta, ki prihaja iz DeSUS, in Marije Žlak. Obenem naj bi vlada agenciji naložila imenovanje treh novih nadzornikov: nekdanjega poslanca SDS Mirka Zamernika, člana celjskega odbora te stranke Miloša Rovšnika, ki na Slovenskih železnicah (SŽ) vodi službo za prodajo in tarife, in podžupanje Mestne občine Celje Darje Turk (SLS). A o omenjenih delničarjih na včerajšnji skupščini Elektra Celje niso odločali Ravno nasprotno, AUKN se je vzdržala tudi glasovanja o imenovanju Dejana Božiča na edini prazen stolček v nadzornem svetu družbe. Božič, ki ga je na položaj predlagal aktualni nadzorni svet, je bil nato izvoljen z glasovi malih delničarjev. V nadzornem svetu Elektra Celje, ki ga vodi Rade Kneževič, sicer ostaja Nikolaj Abrahamsberg, po novem naj resnejši kandidat za generalnega sekretarja DeSUS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012  Stran: 14

Elektro Ljubljana je na ravni skupine lani ustvaril 8,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je za 6,6 milijona evrov več kot v letu 2010. Prihodki družbe so znašali 96 milijonov evrov, karje za dobro petino več kot leto prej. Družba je lani prvič po nekaj letih premora izplačala dividende (v višini 0,02 evra za delnico), delničarji pa si dividende lahko obetajo tudi letos. »Uprava bo pripravila predlog višine. Lastniku je treba nekaj dati, a je treba misliti tudi za naprej -tudi za naložbe bomo namreč potrebovali denar,« pravi prvi nadzornik družbe Andrej Šušteršič. Dobra petina družbe je namreč v lasti malih delničarjev, med njimi je največji KD Kapital, ki ima v lasti skoraj petodstotni delež družbe.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2012 Stran: 9

Elektro Ljubljana: Premalo naložb za rast gospodarstva in sončne elektrarne - O višini regresa se pogajajo s sindikati

Skupina Elektro Ljubljana je imela lani 8,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, vendar so zaradi zadolženosti iz preteklih let v naložbe vložili le 21,1 milijona evrov. Večje bilo tudi stečajev podjetij, ki so pustila milijonske dolgove, nazadnje Papirnica Radeče milijon evrov. Borut Tavčar Elektro Ljubljana je lansko leto sklenila s 5,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, hčerinska družba Elektro energija, ki trguje z električno energijo, pa z 2,1 milijona evrov. Skupina je dobiček iz leta 2010 povečala za 6,6 milijona evrov. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič za letos načrtuje povečanje dobička še za milijon evrov. Nadaljevali bodo mehko zmanjševanje števila zaposlenih in vseh stroškov. S tem je zadovoljen tudi nadzorni svet, ki ga vodi Andrej Šušteršič. Še vedno pa se pozna velika zadolženost podjetja iz preteklih let. »To se kaže še danes, pri investicijah,« je dejal Šušteršič.

Le za 21,1 milijona evrov naložb je za Elektro Ljubljana premalo, morali bi vlagati po 45 milijonov evrov.

»Premalo naložb pomeni škodo za celotno gospodarstvo,« meni Šušteršič. Ribič je pojasnil, da je težava zastarelost omrežja (nekateri vodi so še iz 40. let), zastala je tudi krepitev omrežja z 10- na 20-kilovoltno raven, od odobrenih 100 megavatov novega odjema pa jim je uspelo priključiti 75 megavatov. Priporočila lastnika o regresu so le priporočila, NS in uprava pa morata delati po zakonu, menita Andrej Šušteršič (skrajno desno) in Andrej Ribič (ob njem). Foto Matej Družnik

Večja zadrega je tudi hiter vzpon postavljanja sončnih elektrarn (lani 256 soglasij za 34 megavatov moči), večinoma tam, kjer je šibko omrežje. »Prihodnje leto bomo za naložbe namenili 27 milijonov evrov, leta 2014 pa 35 milijonov evrov,« je napovedal Ribič in opozoril, da bo to še vedno premalo.

Konkurenca je živa

»Elektro Ljubljana je edino podjetje v Sloveniji, ki trenutno s paketom XXL zagotavlja enako ceno elektrike v prihodnjih treh letih,« je dejal Ribič, ki priznava, da s ceno za gospodinjstva niso konkurenčni najugodnejšemu ponudniku, saj ta dobi elektriko iz Jedrske elektrarne Krško po nižji ceni. V razvoj pametnih omrežij spada paket Kupi prihranek, s katerim uporabnikom omogočajo, da svoje aparate uporabljajo od dve do tri ure na dan, ko je celotna poraba elektrike manjša. Ta časovna okna napovedujejo tudi na socialnih omrežjih. Skupina Elektro Ljubljana bo cene doma poskušala znižati še s trgovanjem na tujih trgih. Letos nameravajo odpreti družbi v Avstriji in Nemčiji, prihodnje leto pa naj bi se širili v Srbijo, Makedonijo in na Hrvaško.

Ponudba Elektra Ljubljana za poslovne porabnike pa je že konkurenčna ponudbam drugih trgovcev.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?