Telekom je svojim partnerjem na Kosovu omogočil bajne zaslužke
NatisniMedij: Poslovni dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
Ljubljana - Samo Factor banka je s kosovsko operacijo Ipko, v katero jo je Telekom Slovenije spustil julija 2007, zaslužila 20 milijonov evrov čisto dobička. Še več, naš nacionalni operater ji je celo posojal sredstva za dokapitalizacije, v največji tuji naložbi v zgodovini Slovenije pa so bajno zaslužili tudi preostali Telekomovi partnerji na Kosovu.
Telekom Slovenije bo solastnike svojega kosovskega Ipka bogato poplačal, saj bodo ti svoje vložke v treh letih skoraj potrojili. Samo Factor banka bo s to naložbo zaslužila okoli 20 milijonov evrov. »Kriterij pri izbiri in povabilu partnerjev v lastniško strukturo je možnost hitrega, učinkovitega in uspešnega nastopa naše družbe na posameznem trgu,« so v Telekomu Slovenije pojasnili, zakaj so ji omogočili vstop v lastništvo Ipka. Na fotografiji levo Bojan Dremelj, ki z marcem zapušča krmilo Telekoma, desno Dušan Mitič, ki je bil do zdaj drugi mož Telekoma in je bil zadolžen za operacije na jugovzhodnih trgih. (Foto: Matej Povše)
Oglas
Kdo vse bo prejel denar ob izstopu iz lastništva, ni jasno, saj v Telekomu nikoli niso razkrili lastniške strukture kosovskega operaterja. Na podlagi izpiska iz kosovskega poslovnega registra in podatkov tamkajšnjih medijev pa ugotovimo, da gre poleg Factor banke in nekdanjih direktorjev (Akana Ismailija in Bujarja Muse) predvsem za lobiste, ki so Telekomu pomagali priti do skokovite rasti na tem izredno lokalno pogojenem trgu. Med solastniki naj bi bila tudi The Albright Group, ki jo vodi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in je za Telekom lobirala pri pridobitvi koncesije za drugega mobilnega operaterja GSM, ter do aprila 2008 Dino Asanaj, sicer vodja kosovske agencije za privatizacijo (KPA). Da bi se izognil očitkom o konfliktu interesa, je Asanaj svoj delež že prodal.
Factor banka služila kot pomemben vzvod
"V času, ko smo razvijali našo operacijo na Kosovu, ta nekdanja republika še ni bila država. Razmere so bile negotove in z vstopom bančnega partnerja, ki je dobro poznal lokalne poslovne razmere, smo morebitna tveganja razpršili," so zatrdili v Telekomu, a v isti sapi dodali, da banka sploh ni sodelovala pri financiranju projekta. Denar, ki ga je Ipko potreboval za plačilo koncesije za mobilnega operaterja, je namreč prav tako priskrbel Telekom, in sicer s tremi dolgoročnimi posojili v skupni vrednosti 111 milijonov evrov.
Kakšne usluge je torej nudila banka, da se je bil Telekom pripravljen odpovedati statutarni večini in ji za štiri milijone evrov prodati 11,25-odstotni delež, ki je danes (če prištejemo sredstva, ki jih je Factor banka porabila v dokapitalizacijah) vreden dobrih 25 milijonov evrov?
"Kriterij pri izbiri in povabilu partnerjev v lastniško strukturo je možnost hitrega, učinkovitega in uspešnega tržnega nastopa naše družbe na posameznem trgu. Vstop Factor banke v lastništvo naše družbe Ipko je tako predstavljal pomemben vzvod v zagotavljanju potrebne dinamike izvajanja našega obsežnega in pomembnega projekta na Kosovu," so pojasnili.
Podoben je odgovor Cirila Dragonje, člana uprave Factor banke: "Telekomu Slovenije in Ipku smo pri realizaciji in razvoju kosovskega projekta mobilne telefonije poleg financiranja priskrbeli tudi vso želeno drugo pomoč in poslovne povezave, ki smo jih zgradili na kosovskem trgu, na katerega smo vstopili leta 2002." "Konkretnih številk o vrednosti posla in zaslužku, vam glede na zaveze, ki smo jih sprejeli s podpisom pogodb o nakupu delnic kosovskega mobilnega operaterja, žal ne moremo razkriti," je dodal.
Velja omeniti tudi, da je Factor banka svoj 15-odstotni delež Ipka pridobila junija leta 2007, torej štiri mesece po podelitvi prej omenjene koncesije, ki jo je avstrijski Mobilkom označil za netransparentno.
Zaslužki kljub nakopičeni izgubi astronomski
Čeprav je kosovski operater do septembra lani ustvaril že več kot 30 milijonov evrov čiste izgube, pa so družbeniki, ki so decembra lani prodali večino deleža v Ipku, svoje vložke skorajda potrojili. Resda so sodelovali tudi v dokapitalizacijah, vendar je potreben denar, po naših izračunih gre za dobrih 14 milijonov evrov, priskrbel kar Telekom sam. Manjšinski lastniki so sicer dobljena posojila ter pripadajoče obresti že v celoti povrnili.
Razloge za visoko vrednost opcije gre tako iskati v načinu vrednotenja. "Pri oceni vrednosti gre za model, ki v enakih razmerjih upošteva poslovanje družbe Ipko v letu 2009, kot tudi sedanjo vrednost bodočih denarnih tokov," so pojasnili v Telekomu. Ker je Ipko v drugi polovici minulega leta že pridelal slabih 1,8 milijona evrov čistega dobička, tako ni izključeno, da se je njena vrednost do decembra, ko je bila podpisana pogodba, še povečala. Lanskega septembra je bila sicer vredna okoli 75 milijonov evrov.
Prvi obrok kupnine je stekel že decembra, preostalo pa naj bi manjšinskim družbenikom izplačali do julija 2010.
"Friziranje bilanc ni naša poslovna praksa"
"Denarni tok je v zadnjem četrtletju dosegel visoko raven, in to predvsem zaradi priliva sredstev iz naslova izdaje obveznic, s tem povezanimi odplačili kreditov, financiranjem DVB-T projekta v Makedoniji in izplačili manjšinskih delničarjev," so skokovito rast prilivov in odlivov s svojih transakcijskih računov pojasnili v Telekomu Slovenije in odločno zanikali očitek, da so "frizirali" bilance, češ da to ni njihova praksa. Vendarle so bili skupni prilivi in odlivi na transakcijske račune matične družbe Telekom v zadnjem četrtletju lani kar dvakrat višji od običajnih in so dosegli povprečno raven skoraj 400 milijonov evrov na mesec.
